Ključ do svobode

Vsak dan sproti se opominjam in učim, kako pomembno se je imeti rad, se spoštovati in sam sebi znati biti prijatelj.
Čedalje bolj spoštujem tako sebe, kot druge in se ne razburjam za vsako luknjo na katero naletim pri mojem koraku življenja. Zavedam se, da je prav ta luknja, katera mi je za minuto preprečila potovanje naprej bila namenjena, da se za hip ustavim, zadiham in pogledam okoli sebe. Si ogledam okolico in vidim, koliko lepših in lažjih poti je okoli mene, medtem, ko sem trmasto in slepo hodila le naprej, pa čeprav sem vedno znova zdrsnila nazaj na mesto začetka.
Ni potrebe po jezi in vzkipljivosti, saj potem nisi dosti drugačen od osebe, katera te je pripeljala do te stopnje.
Preprosto vdihni življenje, obidi luknjo in najdi drugo pot. Morda bo res daljša, vendar slajša, še posebaj ko bomo lahko na vrhu vdihnili uspeh, katerega bomo z vztajnostjo ustvarili sami. <3

AngelsLoveYou2 <3

1. november - spomin na naše ljubljene

Zopet je pred vrati  tisto temno vzdušje, kateri me ovija v meglico žalosti in nemoči. Ko stojim pred zadnjo postajo mojih ljubljenih... takrat mi vedno roji ena in ista misel, eno in isto vprašanje...tako blizu tebe a hkrati svetove narazen. ZAKAJ?!!! Liste življenja obračam brez tistih, kateri so svojo zlato knjigo že napisali in jo zaprli za večno. Pa vendar ne moram mimo vprašanja,.. ZAKAJ potrebujemo za to praznik? Mar se svojih ljubljenih ne spominjamo vsak dan? Jih ne nosimo v srcu? Ne živijo v nas samih, v naših smehih, sreči in veselju? Mar smo res tako daleč, da nas mora koledar spomniti na čas, da prižgemo svečko in jih obiščemo? Sama verjamem, da ni vse v 1, novembru. Spomin na njih živi v nas samih. Ne spominjajmo se njihovega odhoda, ampak njihovih rojstev, dogodivščin in tega kar so nas naučili, ko so bili živi. Zakaj pogrevamo žalost, ko pa nas lahko greje spomin na njihovo srečo in življenje, katerega so delili s teboj.
Tudi današnji čas je lahko lep, zato ne pozabi živeti. Ne hodi po svetu, kot bi te nosila megla, temveč se predaj soncu, objemi ga, ljubi ga. Prav vsi naši ljubljeni so ob nas. Morda jih ne vidimo, pa vendar so tam... srečni in mirni. <3

Verjemi vase

Velikokrat se vprašam, ali je danes še pametno imeti svoje mnenje, svoje besede in svoja dejanja, ne da bi za njih kasirali slabe besede in dejanja drugih?
Lahko si še tako priden, delaven in sposoben opravljanja težkih del, katere ti naloži delodajalec ali tretja oseba pa vendar na koncu izpadeš slab, nepomeben in na koncu družbe, ko poveš svoje mnenje na glas... mnenje s katerim se ne strinja vodstvo ali večina. Čeprav si povedal resnico na pladnju si zaradi tega izpadel iz njihove grde igre. No še sreča... Ne potrebujem slabih ljudi v svojem življenju, kateri mi bodo krojili življenje po njihovih merilih, za NJIHOVO srečo. Ne potrebujem njihovih mnenj, njihovih uspehov. Vse kar potrebujem je zaupanje samo vase. Verjeti v svoje uspehe in svoje sposobnosti in se le teh sveto držati.
Na tem manipulativnem svetu je čedalje bolj pozabljena beseda HVALA. Vse kar, čedalje več ljudi želi je TAKOJ in ZDAJ. Ne zanima jih kako boš to izpeljal ali naredil.. važno, da imajo tretje osebe, katere se niti ne zavedajo, koliko truda je vloženega v določeno delo, v roku opravljeno delo na mizi. Nato si manejo roke in se tolčejo po prsih ter po svetu razlagajo česa so sposobni in kaj so ONI naredili. Noben ne bo pohvalil, delavca, kateri 24 ur na dan opravlja težko delo, neglede na vreme, okoliščine, zdravje... dela, da preživi, medtem, ko se nekateri na njegov račun sončijo na vročih Bahamih pod palmami.
Prav noben več ne pozna besede... SUPER si to izpeljal in lepo te je imeti v podjetju/življenju. Vse kar se danes opazi so graje, neopravljeno delo in nižanje plač. Zakaj?...Prav noben ne bo v nebesa vzel denarja...tam nima prav nobene vrednosti.

Naš svet se kvari vendar, nikoli ne pozabi... vse se vrača, vse se plača... vrnilo se bo prav vsakemu, kateri izkorišča soljudi in živali, da sam živi v luksuzu, medtem ko se drugi komaj prebijejo iz meseca v mesec.
Karma ne pozabi NIKOLI. Morda bo res umru bogat....a v naslednjem življenju ga čaka vrnitev dolga.. to kar v tem življenju kuha... bo v naslednjem jedel.
Bodi močan... živi s čim več nasmeha na obrazu in nikoli ne pozabi, da nisi čisto nič manj vreden od drugih. Zaslužiš si srečo, smeh, zdravje.. zaslužiš si živeti. Ti sam si kreator svojega življenja...ko ti nekdo sezida zid, na tvoji poti, ga obidi. Nič na svetu ni bolj mučno od tega, da živiš življenje tako, kot ti ga narekujejo drugi. Brez obžalovanja prestopi vrata, pozabi na vse prepire, jezo in žalost...poskusi in pojdi svojo pot. Začni danes....imej se rad, da boš lahko razumel in imel rad tudi druge.
AngelsLoveYou2 <3

Pismo v nebesa

Če bi obstajale stopnice do nebes, bi vsak dan zate prehodila prav vse, da bi ti lahko znova in znova povedala kako rada te imam. Ne mine dan in niti ura, ko nebi v srcu nosila te neprestane bolečine, katera me nenehno opominja, da te ni več ob meni. Vem, da si sedaj lepa in mirna dušica, katera leti visoko nad oblaki, me obiskuje in tolaži. Pa vendar ne morem preko tega, da pogrešam vsa ta najina poletja, smehe in vragolije, za katere sve vedele le ti in jaz. Si in vedno boš moja dušna dvojčica in vem, da je groznega meseca maja minilo že drugo leto odkar si za vedno odšla tja, kamor zaenkrat ne morem za teboj. Zavedam se, da pravzaprav resničo nikoli nisi odšla in da bo prišel dan, ko se bove zopet vidile, hodile druga ob drugi in se zopet smejali stvarem, katere se zdijo smešne le nama.
Solze, katere v potokih še vedno sem ter tja tečejo na licih tistih, ki smo te in te imamo neskončno radi, so potrebne, da si očistimo svojo ranjeno dušo, od sebe odženemo bolečino, katera se vsakič znova nabira znotraj nas. Resnično bila si premlada in pred teboj bi moralo biti še tako lepo in polno življenje, saj si sama bila lepa tako od vznotraj, kot od zunaj. 
Zadnje noči te zopet sanjam, vsake sanje so povezane s teboj in prav v vsakih izmed njih si nasmejana in obsijana s soncem. 
Danes sem prvič dobila sporočilo tihega in iskrenega glasu, kateri mi je šepetal, naj napišem pismo, kateri mi bo pomagal, da izlijem besede, katere so ti bile namenjene in ti jih nisem uspela povedati.
Čeprav verjamem, da si globoko v sebi vse to že vedela, si mi bila vedno več, kot katera koli sestrična, zame si bila mlajša sestrica in prijateljica, pri kateri včasih nisem potrebovala niti besede, da si vedela kaj sem tisti trenutek imela v mislih. Zame si bila angel na zemlji, katera mi je pokazala, da življenje ni samo živeti iz dneva v dan. Pokazala si mi, da je življenje vredno živeti tako, kot si ga želiš živeti...
rekla si:
'ni važno kaj si nekdo misli o meni... tudi, če izgledam še tako noro, živim svoje življenje, tako kot mi je ušeč... pravi prijatelji mi bodo sledili in me sprejeli takšno kakršna sem... vse ostalo tako ni pomembno'<3 
Ne mine dan, ko se ne spomnim teh lepih besed, katere me kot magnet vodijo naprej, da počnem stvari v katerih uživam, neglede na to, čez koliko ovir moram jiti. S tem, ko v mislim slišim tvoj glas in te besede, vem da si ob meni, hodiš ob meni in me vzpodbujaš, prav tako kot si vedno znala.
Rada te imam twiny moja in vedno VEDNO te bom imela. <3 

 

 

Nežna glasba za dušo

Medtem, ko nežni dežek pada na okno sobe, se velikokrat skoncentriram na to mirno in sproščujočo glasbo narave. Predstavljam si kako vsaka kaplja, katera potrka na okno sproži zdravilno terapijo za dušo, katera jo objema in jo napolni z veliko pozitivne energije. V trenutku se počutim bolje in vsaka težava, katera se mi je zdela še pred pou ure nerešljiva in ogromna postane majhna in še kako rešljiva. Saj veste kako gre... tam kjer se zaprejo vrata, se vedno najde okno, skozi katerega lahko vdihneš novi in sveži zrak, kateri te popelje na novo in boljšo pot.. na pot katera je ustvarjena zate.
Prav tako, kot po vsakem dežju vedno posije sonce, tako za vsako težavo posije rešitev. Vsaj pri meni se velikokrat zdi, da ta nova rešitev pomeni dodaten kazenski krog proti cilju, vendar me je do sedaj ravno ta kazenski krog vedno naučil nečesa novega, dobrega in poučnega.
Morda se bo komu zdelo to smešno, vendar vsakič, ko me obdaja prazen strahec, zaprem oči in se vedno znova znajdem v stekleni vitrini globoko pod morjem, kjer okoli mene plavajo morski psi. Takrat vedno znova pomilsim na to, da sem kljub temu, da je okoli mene nevarnost, v tej stekleni vitrini varna. Trikrat vdihnem in si ponavljam, da nič ne more biti narobe, vse je tako kot mora biti, sama pa sem zaščitena in varna. Tako divje in nevarne morske pse preženejo lepi in čudoviti delfini, kateri mi nudijo varnost in uspeh na vsakem koraku (zamahu ;)).
Tako verjamem tudi zate
... še tako težka in neprehodna situacija se lahko spremeni v prelepo izkušnjo in pot, katera te bo vodila po poti sreče in uspeha.

  AngelsLoveYou2 <3

Hvaležnost: Kako bomo vedeli, če ne izpustimo...

Hvaležnost: Kako bomo vedeli, če ne izpustimo...: Ko se v življenju nečesa tako močno oklepamo, pozabimo živeti sedanjost. Tisti mali glasek v naših mislih, kateri nas priganja naj ne oprost...

Kako bomo vedeli, če ne izpustimo...

Ko se v življenju nečesa tako močno oklepamo, pozabimo živeti sedanjost. Tisti mali glasek v naših mislih, kateri nas priganja naj ne oprostimo, ne pozabimo občutkov, ki smo jih občutili in katera so nas prizadela. Nenehno imamo v mislih le obtožbe, slabe misli in občutek, da smo bili prikrajšani za nekaj lepega. pa vendar si največjo krivico delamo sami s tem, ko ne pustimo preteklosti oditi v svoj čas in sami nadaljujemo pot v prihodnost. S temnimi mislimi, skrbmi in težavami smo tako preobremenjeni, da ne vidimo sonca na nebu, glasbe gozda in življenja kateri nas obdaja. S tem, ko ne izpustimo preklosti, dušimo sami sebe, ter zavezujemo lastno dušo k tlom, namesto, da bi ji pustili leteti tja kamor jo kliče življenje.
Res je, bili so trenutki, ko je vsak izmed nas trpel, bil prikrajšan in bil obdan z žalostjo in izgubo. Pa vendar so tudi trenutki, kateri so obdani z srečo, smehom in veseljem. Držimo se lepih stvari, katere nas izpopolnjujejo, osrečujejo in ob katerih duhovno rastemo.  S tem ko verjamemo vase, delamo stvari v katerih uživamo,... v svoje življenje privabljamo prave ljudi in stvari.
Pot bo včasih hitro vodila navzgor, kateri bo lahko sledil še hitrejši padec, vendar se zavedaj, da si medtem, ko si padel odšel le po zalet, kateri ti bo pomagal, da boš dosegel svoj cilj. <3

AngelsLoveYou2 <3